Rek, da ” je nedelja dela prost dan” za nas vsekakor ne velja. Ker je včerajšnje prvenstvo v nogometu zdramilo naš navijaški duh, smo sklenili v tem stilu nadaljevati.  Dopoldan smo na plaži odprli tekmovanje v igri John Marion. Vsaka skupina je v finale poslala svojega najboljšega igralca in malece pred poldnevom, se je v krogu zbral biser najboljših. Boj je bil neizprosen, navijači razgreti, tekmovalci v odlični formi. Počasi, igro za igro, so odpadali posamezni tekmovalci, dokler si nasproti nista stala Toni (Delfini) in Denis (Kiti). Skladno z Murphjevim zakonom, se je zgodilo tisto, kar smo najmanj pričakovali. Za glavo manjši Toni je ugnal Denisa. Ne da se opisati veselja in obenem presenečenja v Tonijevih očeh. To morate doživeti, …

Ker “prazna vreča ne stoji pokonci” smo se po počitku okrepčali, potem pa vzeli pot pod noge in se podali v neznano. Za stare mačke ni bila obalna sprehajalna pot nič novega. Ostali pa so tudi pogumno prenesli vzdržljivostni test (40 minut hoje ob sproščenem klepetu s prijatelji). Cilj tega izleta je bil Novigrad, oziroma panoramska vožnja z ladjico. Vendar smo na pomolu “ostali z dolgim nosom“. Tik pred vkrcanjem so namreč nebo prekrili črni oblaki in veter se je pričel grozeče oglašati.

Previdnost je mati modrosti” zato smo jo jadrno odkurili proti domu. Še prej smo si privoščili sladoled 🙂

Dan se je zaključil v stilu “zdrav duh v zdravem telesu” – na prireditvenem prostoru smo zarajali ob venčku naših najljubših popevk.

To je to.  Se slišimo spet jutri.